Coffea L., kavovec ali po domače kava

Kava je napitek, ki nas večino spremlja že od otroštva. Mogoče ne ravno okus po kavi, temveč njen vonj. Ali veste, kaj sploh je kava in kako nastane? Pot kavnega zrna je dolga. Nekatere bo presenetilo, da je kava sadež, ki ga pridobimo iz drevesa kavovca. Svojo pot kavno zrno začne že na plantaži kave, kjer kmetje skrbno izberejo zrele češnje, jih fermentirajo ter še zeleno kavo zapakirajo in pošljejo pražarju. Pražar potem kavo spraži na različne načine. Barist pa je mojster, ki iz kave izvleče tisto najboljše, da lahko ob skodelici kave zares uživamo.

Na dolgi poti na kavno zrno vpliva več dejavnikov, zaradi katerih lahko rečemo, da nam je kava všeč ali pa ne. Vsak posameznik ima svoj okus in je ta sam po sebi zelo subjektivna stvar. Ni nujno, da je najdražja kava tudi najboljša. Specialty kava je kava, za katero poznamo izvor in poreklo, njeno kakovosti in pot do barista. Kava ponuja toliko okusov in možnosti, da se za vsakega posameznika najde nekaj. Marina in Klemen iz pražarne Mariposa menita, da je najboljša kava tista, katere okus človeka »sezuje« in še dolgo za tem razvaja brbončice. To je kava, katero ne pozabiš zlahka.

Kako pridelajo vrhunsko kavo?

Najbolj znane vrste kave so Coffea arabica – arabska ali navadna kava, Coffea liberica Bull. – liberijska kava in Coffea robusta Linden. Ko plod kavovca, ki je živo rdeče barve kakor šipek, dozori, iz njega izluščijo seme. Nato pridelovalci pustijo, da seme fermentira. Ko ga posušijo, nastane surova kava, ki je rumeno zelene barve. Surovo kavo pošljejo v velikih vrečah pražarjem po vsem svetu, ki kavo potem spražijo in pripravijo za mletje. Kot pri vseh rastlinah, tudi pridelovalci kave nekateri znajo pridelati res dobro kavo, drugi pa slabšo. Pražarji dobro vedo, da lahko le iz vrhunske kave spražijo tako kavo, ki ima blag okus, podoben sadju ali orehom.

Če pa je kava slabe kakovosti, ali pa pražar ne zna spražiti kave pravilno, potem je kava grenkega okusa, ker je dobesedno zažgana. Slaba kava je lahko tudi preveč stara, zato je najbolje sveže pražena in mleta preden se jo uporabi. Slabo grenko kavo pozna večina ljudi. Le tisti, ki iščejo več in raziskujejo, pridejo do spoznanja, da obstaja tudi izjemno dobra, vrhunska kava božanskega okusa.

Piko na i pri tem naredi barista, izkušen in poučen strokovnjak, ki kavo na pravilen način zmelje glede na tehniko priprave, ki jo potem izvede. Tehnika priprave kave je zadnje dejanje, ki da kavi značilne različne okuse. Različni okusi kave so tudi zardi različnega podnebja, zemlje in pridelave kave na plantaži. Na plantaži se vse začne in se konča pri baristu.

Kaj vsebuje kava?

Kava oziroma kavno zrnje vsebuje 8-12 % vode, 10-13 % beljakovin, 10-16 % maščob, 6-8 % sladkorja, 24-40 % celuloze, 0,3-2,5 % kofeina, ki ga ima največ Coffea robusta. Vsebuje še saponine, pektin, čreslovine, encime, vitamine, minerale in še mnoge druge snovi. Praženo seme ima malo manj kofeina, kot nepraženo. Eterično olje kofeol pa nastane med praženjem in vsebuje 42 spojin.

Učinki kave

Kava je analeptik in stimulant centralnega živčnega sistema. Je nervinum in odpravlja duševno ter telesno utrujenost. Kava poživlja človekove zaznave ter pospešuje mišljenje in domišljijo. Ima moč, da blaži glavobole. Tudi krepi astmatike, je diuretik, hipertenzor in kardiotonik pri oslabitvi srčne mišice. Deluje kot antidot pri zastrupitvi z alkoholom, kar najbolje naredi kavno oglje, ki dobro absorbira strupe. Je korigent in je namenjena za pridobivanje kofeina. Maščobno olje vsebuje vitamin D, katerega obsevajo z UV žarki in tako iz kave pridobijo vitamin D.

Kako se pripravi kava?

Kava se pripravi kot zavretek ali poparek iz zmletih praženih kavnih zrn. Je zelo popularno poživilo, ki se ga največkrat pije zjutraj ob zajtrku ali po kosilu. Poznamo dve osnovni pripravi kave, to je turška in ekspres kava. Poznamo tudi kavo brez kofeina. To pa naredijo tako, da preden jo spražijo, ji s topili odstranijo kofein, ki ga ostane le še nekaj malega. Kavo ter tudi izvlečke iz kave uporabljajo za pripravo slaščic in likerjev. Energijska vrednost pražene kave je 1259 kJ na 100 g kave.

Kavni nadomestki in ponaredki

Semenske lupine ter zdrobljeno seme, ki jo imenujejo sultanova kava, je manjvreden nadomestek prave kave. V Indoneziji uporabljajo tudi pražene liste kave namesto čaja. Cikorija je najbolj znan kavni nadomestek, ki ga poznamo pri nas že od nekdaj, še preden je kava prišla v naše kraje. To je slad ali Kneippova kava. Pripravi pa se iz nakaljenega ječmena in tudi iz smokev.

Veliko je še drugih nadomestkov, ki se večinoma pripravi iz praženega semena ali korenin, kot je na primer korenina radiča ali njegovega prednika potrošnika in iz korenin cikorije. V naših krajih se še danes uporablja kot kavni nadomestek, saj se verjame, da je ta oblika domače kave bolj zdrava. Vsi nadomestki spominjajo na pravo kavo po okusu in aromi. Tudi enake barve so.

Mnogi nadomestki so hranljivi ter zdravilni in hkrati prijetnega okusa. Zato nekateri raje uporabljajo kavne nadomestke, ker ljudem večinoma ni znano, da obstaja kakovostna prava kava, ki mora biti pravilno spražena in pripravljena, da ima enak prijeten okus. Edina kavna nadomestka, ki vsebujeta tudi kofein, pa sta Paulinia cupana Cola in Theobroma.

Napačne uporabe kave in zmote

Med vozniki velja pravilo, da pijejo kavo po zaužitju alkohola, da bi si čim prej pridobili zmožnost vožnje vozila. To je velika zmota in strokovnjaki tako početje odločno odsvetujejo. Strokovnjaki priporočajo zmerno pitje kave, saj je znano, da pretirano pitje povzroča kafeizem. Kafeizem je stanje, ki povzroča nespečnost, razdražljivost, razbijanje srca, depresijo, drhtavico, zaprtje in prebavne motnje, arteriosklerozo in nagnjenost k infarktu.

Znanstveniki so odkrili, da kava, ki je močno pražena ter grenka, kot jo je večina na trgu, povzroča presežek kofeina, kar je zelo škodljivo. Čisto nekaj drugega je specialty kakovostna in preverjena kava, ki jo praži usposobljen pražar. Kava se ne priporoča za otroke. Tudi ne za srčne bolnike, za ljudi z visokim krvnim pritiskom ter za tiste, ki so preboleli zlatenico. Naj je ne pijejo tudi tisti, ki imajo težave z želodcem in želodčno kislino. Za te rizične skupine se bolj priporoča pravi čaj. Ugotovljeno je tudi bilo, da kolorogenska kislina pospešuje nastajanje rakotvornih nitrozaminov v črevesju. Zaradi tega se odsvetuje sočasno pitje kave in uživanje sira živalskega izvora ter mesnih izdelkov.

Kako se kava uporablja še drugače?

Kavo so včasih, če je ostajala v skladišču in ni bila več uporabna, enostavno predelali v gradben material ali v drug tehnični material.

Kavna usedlina, ali po domače zorec, pa je izjemno uporaben v gospodinjstvu kot sredstvo za čiščenje posode. Zelo je uporabna na primer za čiščenje mastne posode, steklenic in kozarcev.

Kavno usedlino uporabljajo tudi za impregniranje čevljev.

Coffea arabica je rastlina, ki jo nekateri gojijo kot sobno okrasno rastlino, ki pa tudi razvije plodove in seme, tako da imate lahko kavo kar doma. Najprimernejša za to je vrsta Nana.

Če se hočete znebiti zatohlega vonja v omarah, uporabite kavna zrna.

Kavna usedlina pa odpravi vonj po česnu.

Kavno usedlino uporabljajo tudi v vrtnarstvu, saj je odličen nadomestek za šoto.

Kavna usedlina pa se uporablja tudi za prerokovanje.

Zgodovina kave

Kava je zagotovo najbolj razširjeno poživilo na svetu. V nekaterih deželah imajo dobro kulturo pitja kave, kot je na primer Turčija, kjer kavo cenijo kot del rituala in je ne uživajo prav pogosto, ampak ob posebnih priložnostih ter zjutraj, ko se družina zbere, ali prijatelji ter poklepetajo ob uživanju kave. V nekaterih deželah se popije ogromno nekvalitetne kave, mednje spadajo tudi balkanske države, vključno z našo. Namen Mariposa združenja za kavo je dvig kulture pitja kave na visoko raven.

Coffea arabica izvira iz Etiopije, iz pokrajine Kaffa, kjer jo domačini poznajo že izjemno dolgo. Po pričanjih iz leged naj bi kavne liste žvečile živali, ki so bile zaradi tega bistveno bolj energične in so jih pastirji in menihi posnemali ter tako odkrili poživilne učinke kave. Legend o nastanku imena je sicer več. Najverjetneje so jo odkril domačini iz Etiopije, ki so žvečili kavne liste, ki imajo tudi podobne učinke, kot kavna semena. Kasneje pa so jo Arabci prenesli k sebi in od tam se je razširila postopoma preko kraljev, cesarjev in trgovcev po vsem svetu. Zato jo danes gojijo v kar nekaj državah.

Možno je tudi, da ime kava izvira iz imena perzijskega kralja Kavusa Kalija ali pa iz arabskih besed haube, quahwa, in kahwe, ki so besede, katere označujejo dražilo. Uporaba kave skozi čas Najprej so surovo kavo uporabljali kot poparek semen in listov v zdravilne namene. Šele kasneje so jo začeli sušiti in pražiti.

Kava je postala izjemno priljubljena, še posebej v muslimanskem svetu, kjer ni dovoljeno uživati alkohola. Zaradi prevelike popularnosti so jo tudi večkrat ponekod prepovedali, vendar je vedno na koncu zmagala večina, ki je kavo uživala.

Učinek kave na družbo

Kava je na družbo imela pozitiven učinek tako, da je precej spodrinila alkohol. Nastale so tudi kavarne, druženja umetnikov, mislecev, razgledanih in učenih, ki so se sestajali ob kavi. Kasneje so jo začeli uporabljati tudi običajni ljudje. Kavarne so se razširile in odprle vrata za vse ljudi, ki so se tako lahko ob kavi družili ter uživali v njej. Hkrati pa so si izmenjevali novice in znanje.

Ali so pridelovalci kave izkoriščani?

Kavna industrija precej zasluži na račun pridelovalcev kave. Kmet dobi najmanj in to ni pravično. Zato se v združenju Mariposa trudijo kavo odkupiti po višjih cenah direktno od pridelovalcev, pri čemer o ceni ne barantajo, ker cenijo dobro kavo in trud kmetov. Slabe kave pa niti ne kupujejo.

Ali je kava grenka?

Kava je sadje in po naravi ni grenka. Grenka kava nastane takrat, ko jo pražarji zaradi slabe kakovosti pražijo preveč, da prikrijejo slab okus kave. Bolj, kot je kava pražena, bolj je grenka. Prava kava ima blag okus po orehih in sadju. Začetniki, ki pijejo specialty kavo pa menijo, da ima nekoliko kislega priokusa sadja.

Kako se spraži kava?

Surovo kavo je potrebno pražiti in mleti sproti, preden se jo skuha, ker ima tako res najboljši okus. Stara kava ni dobra kava. Kavo lahko spražite na srednje praženo ali svetlo praženo, temno pražena pa je zažgana in grenka. Pražarji pražijo kavo v posebnih kotlih, ki so podobni tistim, na katerih se peče kostanj, le da so bolj dodelane in zelo natančni stroji, ki merijo parametre, ki jih pozna pražar za dobro praženo kavo.

Kako se skuha kava doma?

Doma lahko pripravite več načinov kave, Največkrat se skuha turška kava ali filter kava. Vodo nalijte v džezvo. Uporabite razmerje 1 dcl vode in 10 g kave. Vodo zavrite in nekoliko ohladite, saj kave bi dobro dati v vrelo vodo, saj izgubi okus. Svetlo praženo kavo je dobro dati v bolj vrelo vodo, temnejšo v malo bolj ohlajeno vodo in to premešati. Džezvo zopet pristavite na ogenj in jo umaknite z gonja preden zavre. Kavo odstavite in takoj prelijte v skodelico. Malo počakajte, da usedlina pade na dno in jo lahko pijete.

Kavo seveda lahko pripravimo na več načinov, ki jih bomo opisali v naslednjih člankih in vam zaupali originalne Marinine ter Klemnove recepte.

Kaj Marina svetuje pri pripravi kave doma?

Vsak naj si pripravi kavo po svojem občutku, ker boste samo tako res uživali v skodelici kave. Ne glede na to, kakšno vrsto kave imate pred seboj in od katerega pražarja, ne boste nikoli uživali v skodelici kave, če si je ne boste pripravili tako, kot nam »paše«. Predlagam, bi uporabite čim manj sladkorja, mleka in ostalih dodatkov, saj vse to spremeni okus same kave in potem ne morete niti uživati v prvinskem okusu kave.